Zbirka Steklene stene Ane Svetel združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk? Po nesproščeni komunikaciji, ki se zatika zaradi družbenih razlik, predsodkov in nestrpnega preganjanja teh? Po blagi svetlobi onstran prosojnih sten? Pa tudi po nepremičninskih agentkah in večnih selitvah. In morda po nepreklicni odraslosti, v kateri se po dolgih letih spet srečajo stari prijatelji s faksa, a se ne morejo več zares spomniti minulega obdobja, zato jim nostalgija spolzi med prsti … Najbolj cajtgajstna pa je bržkone Elza, hlastno izpisana zgodba o spletni vplivnici, mami dveh otrok, ki s svojimi objavami na Instagramu postaja izčiščen komentar našega časa. Komu ali čemu bo sledila ona?
Ana Svetel (1990) je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in avtorica znanstvene monografije Spremenljive krajine severovzhodne Islandije (2024). A ni le poklicana za znanost: uveljavila se je kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Podpisuje se pod pesniški zbirki Lepo in prav (2015) ter Marmor (2022) in kratkoprozno knjigo Dobra družba (2019) – vse so bile nominirane za vidne domače literarne nagrade, po zadnji je Radio Slovenija posnel serijo radijskih iger Prevozi. Njena besedila so objavljena v vseh pomembnejših slovenskih literarnih revijah, prevedena v več kot deset jezikov in dobro antologijsko zastopana. Oddih od jezika avtorica najraje najde v klasični glasbi.
