Butična petzvezdična destinacija, zelena, čista, raznolika, skriti biser na svetovnih lestvicah, le kdo ni ponosen, ko o svoji državi bere v takšnih visokoletečih superlativih. O lepi in zeleni Sloveniji, ideji, ki je zakoreninjena v malodane vsakem Slovencu. Živimo v pravljični deželi, vsaj tako gre sklepati, če prebiramo nedavne članke uglednega ameriškega medijskega giganta CNN, ugledni popotniški vodnik Lonely Planet pa je Slovenijo v minulem letu umestil v prestižno družbo 10 najboljših destinacij na svetu, predvsem zaradi številnih možnosti doživetij v neokrnjeni naravi in kot vodilno destinacijo na področju trajnostnega razvoja. Poleg Norveške je Slovenija celo edina evropska država vključena v seznam. To so le zadnje odmevnejše uvrstitve dvomilijonske podalpske državice, ki jo vodilne spletne platforme kljub majhnosti redno postavljajo ob bok najlepšim zelenim destinacijam.
Paradni konj slovenskega turizma je neokrnjena narava in fotogenične destinacije, ki so samo lani po podatkih Slovenske turistične organizacije privabile več kot dvesto tujih novinarjev in spletnih vplivnežev. V tujih medijih so v letu 2021 prešteli več kot 1920 objav, vrednih okoli 50 milijonov evrov. A bleščeča zelena fasada ni tako samoumevna kot se zdi na prvi pogled. Da nam gre pravzaprav slabo govorijo uradni podatki, biotska raznovrstnost se v zadnjih desetletjih rapidno zmanjšuje. Zaradi ohlapnega izvajanja predpisanega in dogovorjenega, tako v skladu z nacionalno kot tudi evropsko zakonodajo, je Evropska komisija v preteklosti že sprožila več postopkov zoper Slovenijo. Podnebne spremembe pa ta pritisk le še krepijo.
Kako zelena je v resnici pravzaprav sploh naša država danes? Kakšna je prihodnost butičnega in zelenega turizma? S kakšnimi projekti bi morala naravi naproti stopiti domača in evropska politika? O vsem tem v hladnem zavetju enega največjih naravnih in turističnih biserov, v Postojnski jami.