Ameriška pesnica Carolyn Forché (1950) se predstavlja s knjigo Kamnolom duš v prevodu in izboru Kristine Kočan, ki ji je dodan tudi avtopoetični esej, ki ga je napisala posebej za to izdajo. Njena poezija je zgodbena, otipljiva, sicer pa ponuja razmislek o tem, »da ni ničesar, česar človek ne bi storil drugemu« in kaj to zares pomeni. V svetu, ki včasih ne dopušča solz in žalovanja, je vsak tolažljivi glas kot gaza čez krvavečo rano, in prav tako deluje poezija Carolyn Forché, ki ji sama pravi poezija pričevanja. Poklanja se vsem žrtvam nasilja in grozot po svetu, skozi vso zgodovino, s svojim pisanjem ustvarja nepozaben in ganljiv, pa tudi večni spomenik, iz katerega pa se ne vije le temna sled bolečine, temveč tudi žareča svetloba, saj se »iz kamnoloma duš rodijo / nebeške luči, prikrita svetloba, tista brez konca«, kot zapiše v eni izmed pesmi. Svet hitro postane jama z okostji, ugotavlja pesniški subjekt, a vse ni brezupno in črno, duše »so potomke oblakov« in svet se lahko napolni s sočutjem, nežnostjo, predvsem pa z zapisanimi spomini, zgodbami, z obeležji, ki ne bodo utonila v pozabo. Pesnica izkaže neverjetno mero človekoljubja, ko se trga na koščke, da bi v verze ujela vse gorje, vse kupe porušenega kamenja na kupih porušenega kamenja …, ki jih je nakopičila zgodovina. Pretresljivo in vredno vsakega minljivega trenutka.
Drage bralke in dragi bralci, toplo vabljeni, da si ogledate novo epizodo Beletrine v živo. Tokrat se bo pogovor vrtel okrog pesniške zbirke Kamnolom duš, v kateri so zbrane pesmi ameriške pesnice Carolyn Forché. S pesnico se bo pogovarjal literarni kritik in prevajalec Igor Divjak.
