Poezija v pesniški zbirki Stena srca je nastajala dlje časa in odraža tako družbeno sliko kot bolj osebni, intimni portret, saj se avtorica v njej ne boji odpirati navzven in biti ranljiva. Pesnica je v družbenokritičnih pesmih jedka, ironična in tudi cinična: »Nekateri ljudje želijo spati še naprej, / ne motite njihovega spanca, / izrežite jim ušesa, zamašite nosove«.
Knjigo spremlja izvirna oblika spremnega zapisa, saj avtorica o svoji poeziji izvede pogovor z njej ljubo pesnico Glorjano Veber.
