Andrej Brvar je pesnik, urednik in publicist, član znamenite mariborske Peterice. Velja za prodornega premišljevalca in kritičnega opazovalca mariborskega kulturnega in literarnega prostora. Njegov opus sestavlja deset pesniških zbirk: Slikanica (1969), Kdo je ubil Holoferna (1973), Pesmi (1975), Osemnajst pesmi plus dodatek (1979), Pesnitev o tem kako je nastajala neka pesniška zbirka (1981), Pesnitve in pesmi (1990), Popoldan (1996), Naplavine (2004), Material (2013), Fusnote (2020). Izšlo je tudi več izborov njegove poezije: Transverzala: od Slikanice do Materiala, 2017 (zbrane zbirke), Retrospektiva, 2007 (zbirka Kondor), Skrčka čez palico, 1984 (izbor). Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Kajuhovo nagrado (1988), Glazerjevo listino (1991, 2001), nagrado Prešernovega sklada (1991) Glazerjevo nagrado za življenjsko delo (2014), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (2015) in zlatnik poezije (2017).
Tamara Jurič je o Andreju Brvarju na portalu Obrazi slovenskih pokrajin zapisala: »V slovenskem prostoru se je uveljavil s svojo lastno, jasno prepoznavno poetiko. Velja za prodornega premišljevalca mariborskega kulturnega in literarnega prostora, zahtevnega urednika z jasno definirano uredniško politiko in pobudnika odmevnih literarnih dogodkov.
Na začetku svoje ustvarjalne poti je bil povezan z avantgardističnimi in družbenokritičnimi tokovi. Sodeloval je v skupini 442 in v Mariboru sestavljal znamenito Peterico (skupaj s Tonetom Partljičem, Francetom Forstneričem, Dragom Jančarjem in Marijanom Krambergerjem), ki je leta 1973 z zbornikom Skupaj želela 'na manifestiven način pokazati, da se da dobro in sodobno pisati tudi izven nacionalnega središča'.«