Irena Svetek, ki je v preteklih letih navdušila s prvima deloma trilogije Rdeča kapica in Beli volk, s katerima smo se potopili v globine morilskih nagonov, hlepenj in ubijalskih strasti, je tokrat pričarala srhljivega in skrajno napetega Črnega princa, ki še tako zahtevnih odjemalcev dobrih kriminalk ne bo pustil hladnih. Avtorica ponovno postreže z več dogajalnimi lokacijami, sumljivimi osebki in bizarnimi dogodki, vse pa povezuje brutalen umor. V Sadinji vasi v mlaki krvi najdejo žensko truplo, »videti je bila kot brezoblična gmota mesa. Njen obraz je bil tako zdelan od udarcev, da od njega ni ostalo nič«. Vse kaže, da je bila žrtev pretepena do smrti, medtem pa se v trboveljski bolnišnici prav tako znajde hudo pretepen in potolčen cvetličar. Aurelli šele z zamikom dojame, da je umorjena njegova sestra Avionka, s katero se nista videla kakšnih trideset let. Ugotovi, da se je zapletla v nasilno razmerje in se vplete v preiskovanje njenega moža, ne da bi komu povedal, da je z žrtvijo v sorodu. Medtem pa se stvari zapletajo in postajajo vedno bolj čudne in šokantne. Avtorica Irena Svetek ob tem dodaja: Po Rdeči kapici in Belem volku je Črni princ roman, ki sklene trilogijo. V njem sem se ukvarjala s tematiko bolečine, tako duševne, kot tudi psihične, predvsem pa tiste fizične. Zdelo se mi je zanimivo pisati o nečem, kar je del našega vsakdanjega življenja, kajti vsi se soočamo z bolečino, pa naj bo ta fizična, travmatična, bolečina ob izgubi ljubljenega bitja … To je ena izmed tem, ki sem jo izpostavila v romanu, ker pa gre za zaključek trilogije, sem povezala vsebino prvega dela, torej romana Rdeča kapica, z vsebino Črnega princa, in tako sklenila krog.« Roman je napet kot struna, odpira mnoga vprašanja o nasilju in samodestruktivnosti in nas po vsakem končanem poglavju pušča v negotovosti in pričakovanju novih odkritij in konfliktov.
Fotografije: Jaka Gasar
