Po dveh biografskih romanih, v katerih glavno vlogo nameni znanim ženskam v senci še bolj znanih moških, Einsteinovi ženi, matematičarki Milevi Marić (Mileva Einstein. Teorija žalosti) in fotografinji Dori Maar, ki je bila v burnem razmerju s slikarjem Picassom (Dora in Minotaver), avtorica tokrat v ospredje postavi vsakdanje prigode vsakdanjih žensk s skupno usodo starajočih, ki jih družba izloči in zamolči.
V kratkoprozni zbirki Nevidna ženska in druge zgodbe naniza zgodbe, v katerih neustrašno spregovori o temah, ki se jim najraje izognemo, kot so staranje, odhajanje, umiranje in vse, kar neizogibno spada zraven. Pri tem vešče ustvarja večplastne in kompleksne ženske like, ki jih pošlje na pot v obdobje, zaznamovano s sivimi lasmi, tanko kožo in negotovim korakom, pa tudi ali predvsem s pozabljanjem, sramom in boleznijo. S tem zgodbe nevidnih žensk postanejo obče zgodbe vsakega od nas, starost pa nekaj, na kar se moramo pripravljati.
Slavenka Drakulić je do danes objavila trinajst knjig, nekatere od njih so prevedene v več kot dvajset jezikov. V svojih publicističnih delih se ukvarja s temami, kot so feminizem, komunizem in postkomunizem, napisala pa je tudi več izjemno uspešnih romanov, ki so bili deležni množičnega bralskega in naklonjenega kritiškega odziva na Hrvaškem ter po svetu.
