V romanu Duhovi, četrtem in sklepnem delu tetralogije Cloaca Maxima, Arsenijević raziskuje osebne in družbene travme sodobne Srbije. Šestdesetletni pripovedovalec, pripadnik »izgubljene generacije«, se po materini smrti znajde v vrtincu spominov na bližnje – sorodnike, prijatelje in znance –, ki so na različne načine odšli iz njegovega življenja in so zdaj le še »duhovi«. V vrsti retrospektivnih pogledov nanje razmišlja o nedavni preteklosti, zadnji vojni, nebrzdanem nacionalizmu, politični represiji, kolektivnem spominu in moralni odgovornosti ter vedno znova tudi o osebni in nacionalni identiteti. Roman, napisan v slogu »novega realizma«, ki razkriva avtorjevo v izkušnji utemeljeno angažirano občutljivost za družbeno resničnost, je vznemirljiv kalejdoskop globoko intimnih zgodb, zgodovinskih fragmentov in drobcev vsakdanjega življenja v postjugoslovanski stvarnosti. Je večplastna in predvsem sveža pripoved o preteklosti, ki se še ni končala in ki s svojo navidezno oddaljenostjo še vedno določa sedanjost.
Vladimir Arsenijević (1965) je srbski pisatelj, prevajalec, urednik in publicist. Za svoj prvi roman V podpalubju je leta 1994 dobil NIN-ovo nagrado ter postal najmlajši avtor v zgodovini njenega podeljevanja in hkrati prvi, ki je bil nagrajen za literarni prvenec. Temu kultnemu romanu, prevedenemu v več kot 20 jezikov, so sledili romani Ti in jaz, Anđela, Proti meji in Duhovi, s katerim je leta 2023 sklenil tetralogijo Cloaca Maxima, ter knjiga kratkih zgodb Minuta. (Pot okoli sveta v 60 sekundah), dnevniška proza Mehika – vojni dnevnik, knjiga esejev Jugolaboratorij itn. Arsenijević je tudi kolumnist in komentator političnega in družbenega dogajanja ter soustanovitelj združenja Krokodil, ene osrednjih nevladnih organizacij v Srbiji. Živi v Beogradu.
