Ni na voljo

Drugo je hrup: poslušati dvajseto stoletje

Alex Ross

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Koda
Prevod:: Leon Stefanija
Kategoriji:: Humanistika in družboslovje

Razprodane knjige
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2014

Št. strani

698

ISBN

978-961-242-964-5

34,00 €

Drugo je hrup je knjiga izjemnega zamaha, eruditskega znanja in obenem nenavadne dostopnosti. Pisana je v enaki meri za strokovnjake in za popolne laike, ki jih preprosto zanima, kaj se je dogajalo z glasbo v najbolj norem, nenavadnem in glasbeno mnogovrstnem stoletju od vseh stoletij. Priča smo vzponu popularne kulture in politike množic, vzniku novih tehnologij, eksperimentom brez primere, vročim in hladnim vojnam, uporom, prijateljstvom in sovraštvom. Drugo je hrup ni zgolj knjiga o glasbi v 20. stoletju, to je edinstveno delo o 20. stoletju, kot nam ga lahko razkrije le glasba.

Alex Ross (1970, Portland, Oregon, ZDA) je od leta 1996 dalje glasbeni kritik revije New Yorker, pred tem je bil glasbeni kritik New York Timesa. Ross je prejemnik prestižne MacArthurjeve štipendije. Za svoje knjižno delo Drugo je hrup je prejel številne mednarodne nagrade, med njimi nagradi National Book Critics Circle in Guardian First Book Award, knjiga pa je bila tudi med finalisti za Pulitzerjevo nagrado.

Več o avtorju

Ross (1968) je glasbeni kritik New Yorkerja, ki je za svojo pričujočo knjigo iz leta 2007 prejel številne nagrade. Ne brez razloga; v obsežni monografiji se glasbe, dobesedno poslušanja dvajsetega stoletja loti precej drugače, kot smo vajeni: glasbo preizprašuje skozi kaskado družbenih sprememb, ki se vijejo od ruske oktobrske revolucije do ameriškega rokenrola v šestdesetih letih pa vse do današnjih dni, do Bona in Beyoncé. Pri tem seveda podrobno obdeluje najbolj znamenite glasbene primere, ki so zarivali v družbeno politično realnost te dobe (recimo primer Šoštakoviča v Stalinovi Rusiji, pa Straussa v Hitlerjevi Nemčiji pa holokavsta, ki je izbrisal cele šole komponistov, pa Herrmanna in Hollywooda do Glassovega minimalizma), hkrati pa nam skozi svoje primere ves čas kaže, kako je usoda kompozicije dvajsetega stoletja doživela enovit lok strmega upadanja. Na začetku dvajsetega stoletja so bili skladatelji velike zvezde na svetovnem odru, praizvedbe njihovih del so privlačile množice, prizore ob njihovih smrtnih posteljah pa so časopisi opisovali z osupljivimi podrobnostmi. Sto let kasneje so skladatelji v glavnem izginili z radarja splošne kulture, največji ljubitelj klasične glasbe v modernem hollywoodskem filmu pa je »umirajoči serijski morilec Hannibal Lecter, ki svoje krvave roke mane ob Goldbergovih variacijah«. Hkrati pa po drugi strani klasična glasba dosega veliko več občinstva kot poprej, ima milijone obiskovalcev, čeprav le nekaj izmed množice skladateljev (120 naj bi jih bilo tudi v Sloveniji) najde občinstvo zunaj razmeroma omejenega števila ljubiteljev. Knjiga o glasbi, ki jo je napisalo dvajseto stoletje. (Samo Rugelj, Bukla)

Knjigarna Beletrina Maribor

Obiščite Knjigarno Beletrina Maribor na Grajskem trgu 2.

Več o knjigarni