Kleopatra: Novi svet

Izid: 29. junij 2026

Vesna Milek

Zbirka:: Žametna Beletrina
Kategorije:: Slovensko leposlovje

Roman

Kmalu boste brali

Spakiraj si dobro zgodbo
Ocena bralcev:

Poltrda vezava, ščitni ovitek

Leto izida

2026

Št. strani

432

ISBN

978-961-298-434-2

34,90 €

Izid: 29. junij 2026. Dostava takoj po izidu.

Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni. Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih avtoričinih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes.

Vesna Milek (1971) je novinarka, publicistka in pisateljica. Njeni romani so med najbolj branimi slovenskimi romani. Zadnji, biografski roman Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega največjih slovenskih igralcev, je doživel več ponatisov in se še tri leta po izidu obdržal na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v Sloveniji.

Več o avtorju

Ko berem to knjigo, je glas Kleopatre tako živ, da vstopim vanjo vsa, kot je ona vstopala v svojo palačo, v vročo puščavo, v srce svojega možgala. Bivam v mislih vladarice, ki je starodavni svet vodila modro, politično, preračunljivo, in hkrati s telesom in srcem, vse do konca. Kako Vesna to zna? Kdo ji narekuje te besede? Zgodovino Egipta pozna kot starodavno dlan – filozofijo, mistične izreke, mitologijo, faraone, oraklje, bogove z živalskimi glavami, ki nas učijo, da svet ni samo to, kar vidimo. Mojstrsko prepleta daljno preteklost s sedanjostjo – z drobci lastne ljubezenske zgodbe, s sodobno Aleksandrijo, z lepoto oaze Siwa, kjer se zdi, kot da se svojo glavno junakinjo spogleduje iz oči v oči. In tu je še odnos med Vzhodom in Zahodom – večen boj,
igra moči. Nič se ni spremenilo. Sla po moči je preračunljiva, kruta, hladna, krvava. Civilizacije umirajo, ker ne znajo biti ženska.

Irena Štaudohar, pisateljica in publicistka
Stoletja se je ugibalo, ali je velika dela Homerja in Williama Shakespeara napisala ženska. Zdaj dokončno vemo. Ne le, ali jih je napisala ženska, ampak točno, katera ženska bi to lahko bila. Ljubezenska zgodba. Zgodovinska čitanka. Poročilo iz vojne. Lirična intimna izpoved. Junaški ep. Brezčasnost. Vesnina Kleopatra in Kleopatrina Vesna je – tudi v nadaljevanju – izvenserijsko delo visoke univerzalne vrednosti.

Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj
Vsako obdobje v preteklih dveh tisočletjih si je ustvarilo svojo podobo zadnje ptolemajske kraljice – zapeljivke, preračunljive vladarice, fatalne ženske ali junakinje največje ljubezenske zgodbe antike. Kleopatra VII. je tako ostala ujeta v drobcih zapisov, ki so jih za seboj pustili predvsem njeni politični nasprotniki. Vesna Milek v prvoosebno pripovedjo Kleopatri vrne glas in jo postavi v preračunljiv in hladen svet politike, imperijev ter spreminjajočega populizma. Ko vstopamo v zgodbo, kjer se pod pretvezo »novega sveta« odigrajo igre moči, kolonialistične težnje, usoden spopad civilizacij in imperijev, se še enkrat zavemo cikličnosti zgodovine in hkrati doživimo neizogiben trk s sedanjostjo, s svetom, ki ga živimo zdaj.

Dr. Žiga Smolič, zgodovinar