Ni na voljo

Nespodobna anekdota

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Urša Zabukovec
Kategoriji:: Prevodno leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2007

Št. strani

115

ISBN

978-961-242-116-8

15,00 €
E-knjiga

Leto izida

2007

Št. strani

115

ISBN

978-961-242-527-2

9,99 €

V Nespodobni anekdoti Dostojevski satirično upodobi tedanjo družbeno-politično stvarnost, predvsem novopečene liberalce (general Pralinski), ki so s svojim razglašanjem nujnosti »humanosti« v medčloveških odnosih predstavljali veliko upanje za narod, kar pa Dostojevski kmalu razkrinka kot golo željo po ohranitvi starih privilegijev na račun ljudstva.V anekdoti spremljamo Pralinskega, kako na rojstnodnevnem večeru razlaga svojo misel o nujnosti humanega odnosa s podrejenimi. Ko se poslovi, ugotovi, da je njegov izvošček izginil neznano kam, zato se domov odpravi kar peš in kmalu zagleda hišo, iz katere je slišati vesele krike plešoče množice. Od mestnega stražnika izve, da tu živi njegov podrejeni, registrator Pseldonimov, ki v tem trenutki s svati praznuje poroko. Pralinski se odloči, da se pridruži podrejenim in tako dokaže plemenitost ter osvobajajočo moč humanosti, o kateri je govoril. Reakcija podrejenih na nepovabljenega gosta pa je nasprotna od pričakovane, večer se konča s škandalom in nezavestjo pijanega Pralinskega, ki ni vajen alkohola. Zjutraj, ko pride k sebi, jo neopazno pobriše in osem dni ne stopi iz hiše, saj se zaveda, da bo »njegova anekdota prišla v zgodovino«.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821-1881) je fanatični izpraševalec vesti družbe in sebe, največji psiholog v literaturi, v vrhu ruske literature in eden najpomembnejših romanopiscev svetovne književnosti. Njegova dela opisujejo politične, socialne in duhovne razmere v času ruskega imperija, ki je v 19. stoletju začel razpadati. Šolal se je doma, pridružil se je skupini utopičnih socialistov, zaradi česar so ga poslali na prisilno delo v Sibirijo in pozneje v vojsko. Po vrnitvi je začel pisati, poročil se je, nekaj časa je bil urednik pri časopisu. Pri Beletrini je do sedaj izšlo več del Dostojevskega: Nespodobna anekdota, Dnevnik pisatelja I in Dnevnik pisatelja II, Zapiski iz podtalja, Zapiski iz mrtvega doma, Mladenič.

Več o avtorju

Ruske klasike je pač treba brati, če ne zgrda - kot obvezno domače čtivo, s skoraj tako obveznim odporom -, pa zlepa: kot pravo počitniško branje, v soparnih poletnih nočeh, ob dolgih zimskih večerih, ob čaju z medom, ali pa kar tako, sredi največjega streba, zato da prekinejo enakomerno drdranje vsakdanjega tempa.« (Valentina Smej Novak, Delo) »Gre za delo, ob katerem se v prvi vrsti lahko zamislijo politična srenja in predstojniki karitativnih organizacij vseh vrst.« (Robi Šabec, Dnevnik)