Ni na voljo

Paloma negra

Miha Mazzini

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Slovensko leposlovje

Roman

Razprodane knjige
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2013

Št. strani

285

ISBN

978-961-242-509-8

27,00 €
E-knjiga

Leto izida

2013

Št. strani

285

ISBN

978-961-242-631-6

14,99 €

Piše se leto 1950. Polkovnik David, človek, vajen vsakovrstnega nasilja, nenadoma začuti težo vesti. Med podpisovanjem nalogov za eksekucijo mu zastane roka, in čeprav ve, da s tem izpisuje lastno smrtno obsodbo, ne zmore naprej. Pošljejo ga na vojaško akcijo v odročno slovensko vas, a na videz enostavna naloga, ki bi mu povrnila izgubljeni ugled, se začne zapletati in nevarno plastiti. Na vasi cvetijo kontraband in avtohtone ideologije, zadnjo besedo pa ima ljubezen − tudi do nadvse priljubljenih mehiških limonad. David samo na začetku drži niti dogajanja v svojih rokah, kmalu pa mu tla pod nogami spodmaknejo še spomini na lastno otroštvo, ki razkrijejo bolečo skrivnost ... Miha Mazzini v Palomi negri potrjuje status mojstrskega pripovedovalca, ki bralca do zadnje strani drži v napetem pričakovanju; a avtorjev pogled je tokrat še odločneje usmerjen v podvozje dobro naoljene akcije, k nepovratno osebnemu, kjer ideologije popuščajo smrtonosni prijem in kjer se tudi v najbolj zavoženih življenjih poraja želja po prihodnosti, oprani preteklega.

Miha Mazzini (1961, Kranj) je pisatelj, avtor priročnikov za računalniške navdušence in filmski režiser. Njegove kratke zgodbe so uvrščene v več antologij. Napisal je dvajset literarnih del in zanje prejel več nagrad, med njimi kresnika, Zlato ptico in ameriško nagrado pushcart. Za ustvarjanje na področju filma je prejel nagrado CIRCOM za najboljši evropski televizijski film.

Več o avtorju

Čas: pet let po koncu druge svetovne vojne. Kraj: odročna slovenska vas. Kdo: David, polkovnik, ki ni več v stanju izvrševati smrtnih obsodb na otoku, zato je premeščen. Razlog: (na videz) preprosta naloga. Ozračje; turobno, zlohotno, napeto. Kdo še: posrečeni vaški liki, vključno s skrivnostnim Mihaelom, s katerimi David naveže stik in z njimi zaživi. Tak je vtis najnovejšega romana Mihe Mazzinija po prvi tretjini, temno povojno vzdušje, železni čas, ko je bila brezkompromisno na pohodu nova ideologija. A tudi v takem ozračju je potrebna sprostitev, tudi do odročnih hribov je že prišel glas o kinu in filmih, ki navdušujejo množice. Seveda pa je bil problem v tem, katere filme je bilo sploh možno gledati, jih sploh možno dobiti, saj se je Jugoslavija v tistih časih sprla tako z Zahodom (kar je omejilo dotok ameriških filmov) kot s Titovim »Ne« Stalinu tudi z Vzhodom (prekinjen dotok ruskih filmov). Potem pa se je Moša Pijade spomnil: »Dajte jim mehiške filme, poceni so, isti so kot ruske melodrame, Mehičani so se učili pri Eisensteinu.« David nekaj časa še obvladuje dogajanje, potem mu ga izmakne preteklost. Roman, ki se kronološko navezuje na prejšnje Mazzinijevo delo, Nemška loterija. (Samo Rugelj, Bukla)