Akcija
- 30 %
Ni na voljo

Snežne krogle

Milan Kleč

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Razprodane knjige

Slovensko leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2009

Št. strani

435

ISBN

978-961-242-206-6

25,00 €

17,50 €

prihranite 7,50 €
E-knjiga

Leto izida

2009

Št. strani

435

ISBN

978-961-242-632-3

12,99 €

Se spominjate Zaključne špice (Beletrina, 2006)? Neslutenih zgodbarskih potencialov na videz preproste obsedenosti z računalniškimi igricami? Tudi tokrat je Kleč Kleč. Obseden. S snežnimi kroglami, tistimi za na polico, in predvsem s snegom, ki prši v njihovi stekleni notranjosti. Junaki Snežnih krogel se zberejo okrog skrivnosti tega padanja v praznino in ob njenem robu odplešejo svoj ples intime. Prijatelji, hčerke prijateljev, njihove žene in mame. Kleču je uspel pravi čarovniški trik: iz kičastega predmeta ni ustvaril zgolj vozlišča napete zgodbe, ampak v prvi vrsti pretanjeno metaforo sveta, ki neslišno izzveneva. Zdi se, da se je vrnil k poeziji, s katero je začel pisateljsko pot.

Milan Kleč (1954) je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih avtorjev, poznan je kot izvrsten prozni fabulator in kronist vsakdanjega življenja. Prejel je nagrado zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta, tj. 1989, tudi Župančičevo nagrado. Leta 2006 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost.

Več o avtorju

Kleč je res živ tam, kjer je najbolj banalen. Ko govori svoje krute resnice o sebi in drugih, ga je najlepše brati. Malo zato ker vsi radi slišimo kakšno pikro na račun drugih, malo zato ker uživamo v pred nami razgaljenem tujem življenju, pa tudi zaradi tega ker je iskrenost lepa čednost, pa smo to v časih, ko je videz bolj pomemben kot resnica, vsi pozabili.« (Petja Grafenauer, Radio Študent) »Intimna pripoved, podana s perspektive prvoosebnega pripovedovalca (kot smo pri Kleču vajeni - neustavljivega iskalca užitkov, ki se bliža šestdesetim in bolj ali manj uspešno podaljšuje življenjski slog svoje mladosti), je tudi tokrat podčrtana z ironičnimi pripombami in izdelanim, nekoliko poetičnim avtorjevim slogom, nova pa je poudarjena prisotnost eksistencialne tematike, ki se dotika tudi družbeno politične.« (Bukla)