Stare pesmi pišem

Peter Rezman

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Kategorije:: Poezija
Ocena bralcev:

Nobenega dvoma ni več, da
so te pesmi drugačne.

Trda vezava, ščitni ovitek

Leto izida

2024

Št. strani

136

ISBN

978-961-298-178-5

24,00 €
E-knjiga

Leto izida

2024

Št. strani

88

ISBN

978-961-298-238-6

16,99 €

Pesnik, pisatelj in dramatik Peter Rezman se podpisuje pod več kot dvajset knjig, najbolj poznan pa je po tem, da piše o tematikah, povezanih z rudarstvom in rudarskim življenjem, saj je delal v rudniku lignita Velenje in kasneje še dolga leta na področju okoljevarstvenih vprašanj Velenjske kotline. Tokrat se predstavlja s poezijo, ki se od tega rahlo odmika, a vseeno ostaja zvesta svojevrstni poetiki.

Knjiga Stare pesmi pišem je nalašč razdrobljena, brez pravega fokusa, nezaokrožena, a ravno v tej svoji težnji se prav iskrivo sestavlja pred nami in ponuja miselne rudnike, po katerih lahko svobodno kopljemo. Samoironični naslov o pisanju starih pesmi avtor Peter Rezman komentira takole: »Nekoč sem začel pisati pesmi. Kar zgodilo se je. Puf in že je bila pesem. Sveža. Čisto nova. Pametni ljudje so rekli, da sem se začel vzpenjati na Parnas, a sem z leti uvidel, da to ni gora. Bolj je vse skupaj podobno stadionu. Ali pa cirkuški areni. Colombina in to. Zato je zdaj tako s temi pesmimi, ki me še srečajo na poti. Ni več novih. Stare se ponavljajo v neskončnost.«

Gre za humorno, hudomušno pisanje, ki se ves čas vrača k osnovam – k pisanju in nadalje k besedi. Pesmi raziskujejo, kako se izraziti in najti skozi besede, kako segati po preteklih bolečinah, v dlani lovijo okruške otroštva, iz njih mezi prava neusahljiva življenjska energija. Vsakdanji prizori so obarvani z ironijo in rahlo karikirani, človeški stik pa ni vedno prijeten, temveč je lahko tudi moteč, presenetljiv, drugačen. Zbirka je razgibana tudi grafično, pesmi se po papirju sprehajajo čisto sproščeno, enkrat v obliki dežnih kapelj, kasneje v obliki kvadrata, trikotnika, sprevoda. Pesnik navduši z raznimi jezikovnimi igrami in domislicami, besede pa ves čas spretno razgiba, prelamlja, prepogiba in jih na splošno vešče prestavlja sem ter tja. Čeprav se knjiga izmika okviru, je zelo povedna pesem o zlaganju stvari v škatle, v katerih so nove in nove škatle, ki jo avtor sklene z besedami: »Vse naj se zbere ločeno«. Tudi besede, tudi življenje. Navdihujoče.

Pred štirimi desetletji je dr. Matjaž Kmecl v antologijo Slovenske rudarske pesmi uvrstil tudi poezijo »knapa« Petra Rezmana (1956). Od takrat je Rezman izdal dve desetini knjig, od tega štiri pesniške zbirke. Vsa ta leta je deloval na polju okoljevarstvene politike Velenjske kotline in pisal prozo, dramatiko in poezijo. Prislužil si je že lepo število nominacij, leta 2009 pa je za Skok iz kože prejel Dnevnikovo fabulo.

Fotografija: Mankica Kranjec

Več o avtorju

Je zbirka, ki ima moč pustiti bralca nasmejanega, razrvanega, ogorčenega, vznemirjenega, žalostnega in srečnega, in vse to v razponu zgolj nekaj strani.

Tia Kovačič, Bukla
Knjiga Stare pesmi pišem je zakladnica aluzij na banalne detajle življenja v zadnjih desetletjih, ki spominjajo na drobne najdene predmete, kakršne najdemo na zapuščenih krajih na obrobjih mest. Ti predmeti – aluzije pa nas skozi zgodovino lastnega vsakdana spominjajo na izgubljene trenutke in nerazrešene odnose običajnih ljudi onkraj navideznega blišča kulturniškega življenja in mistificiranih in estetiziranih življenj tako imenovanih velikih pesnikov.

Muanis Sinanović, Program Ars

Beletrina Digital

Kjer se pisava, zvok, slika in misel združijo v edinstveno multimedijsko izkušnjo.

Preizkušajte 14 dni brezplačno!

Bralci so kupili tudi

Ni na voljo

Maribor paralaksa

Jerneja Ferlež, Peter Rezman