Ni na voljo

Voranc 1. in 2. del

Tone Partljič

Zbirka:: Beletrina
Kategoriji:: Roman

Slovensko leposlovje
Ocena bralcev:

Trda vezava v pripravi

Leto izida

2026

Št. strani

1353

58,40 €

1. knjiga:
Pred nami je roman Voranc, prva od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja in komunističnega idealista Prežihovega Voranca. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka 1. svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja vse podrejeno boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam.

2. knjiga:
V drugem delu biografskega romana o Prežihovem Vorancu (1893–1950) Partljič nadaljuje s popisovanjem pisateljevega viharnega življenja in »borbe na tujih tleh« od leta 1930, ko je pobegnil v Avstrijo. To so bila leta ilegalnega bivanja in komunističnega delovanja na Dunaju, v Parizu, Berlinu, Moskvi ter potovanj v Romunijo, Bolgarijo, na Norveško … V obdobju izrazitega političnega udejstvovanja, med katerim je urejal italijansko-slovensko partijsko glasilo Delo, bil Titova desna roka v Parizu ter udeleženec 7. kongresa Kominterne v Moskvi, je Voranc napisal romana Doberdob in Požganico ter legendarne novele, zbrane v Samorastnikih. Tako kot se njegova usoda zaradi ilegalnih imen, lažnih prijav bivališč in poklicev izmika raziskovalcem, tudi roman pod vprašaj postavlja Vorančeve obiske Moskve in nedokazano nemško ponudbo o vodenju nekakšnega slovensko-jadranskega protektorata po zgledu NDH. Zunanje dogajanje v grobem sledi političnozgodovinskim dejstvom, vendar Partljič v ospredje postavlja odnos med glavnima junakoma: kmetom, predvojnim komunistom, pisateljem Vorancem in petnajst let čakajočo ženo Marijo z dečvama Vido in Mojcej.

Tone Partljič (1940), v Mariboru rojeni pisatelj, je s pisanjem začel kot dvajsetletnik v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je ustvarjal predvsem krajšo socialno prozo. Ko se je odpravil v mestni gledališki svet, pa je napisal okoli trideset uspešnih gledaliških komedij, nekatere (Ščuke pa ni, En dan resnic, Moj ata, socialistični kulak) so igrali po vsej Jugoslaviji. Za igro Moj ata, socialistični kulak je prejel Grumovo nagrado, za ves komedijski opus pa edini doslej Prešernovo nagrado za življenjsko delo – gotovo zasluženo, saj je najtežje nasmejati vedno malce žalostne in nekolikanj jezne Slovence. Nekaj navdiha je dobil tudi v času, ko je bil državni poslanec. Odkar je upokojen, piše obsežnejša prozna dela, najraje romane. Še vedno je poročen z Milko.

Več o avtorju