Ni na voljo

Zaziban dih

Herta Müller

Zbirka:: Žepna Beletrina
Prevod:: Mojca Kranjc
Kategorije:: Razprodane knjige

Roman

Prevodno leposlovje
Ocena bralcev:

Mehka vezava ni na voljo

Leto izida

2010

Št. strani

209

ISBN

978-961-242-275-2

3,00 €
E-knjiga

Leto izida

2010

Št. strani

209

ISBN

978-961-242-619-4

9,99 €

Romunija leta 1945: druga svetovna vojna se je končala. Nemško prebivalstvo živi v strahu. »Zgodilo se je v noči na 15. januar 1945. Ob 3. uri zjutraj me je pobrala patrulja.« To so besede mladeniča, čigar življenjska zgodba služi rabi za izris pripovedi o usodi nemškega naroda v Transilvaniji, ki bralcu poda presunljiv in nazoren prikaz preganjanja nemškega prebivalstva v Romuniji pod vladavino Stalina.

Herta Müller (1953, Niţchidorf, Romunija) je pisateljica in prevajalka. Za svoja dela je prejela številne nagrade, leta 2009 tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Med romani, prevedenimi s slovenšino, so pri Beletrini izšli Zaziban dih, Danes se raje ne bi srečala in Lisica je takrat že bila lovec. Je članica Nemške akademije za jezik in književnost.

Več o avtorju

Lanska nobelovka za literaturo je ob nedavnem obisku v Ljubljani povedala, da ji veliko bolj ustreza, če se debatira o njenem opusu, ki je bil nagrajen, kot pa o njej kot osebi. Ne brez razloga, gre za kompaktna dela temnega realizma, v katera lahko pokukamo tudi Slovenci z Živalskim srcem (prevod 2002), v katerem tematizira konformizem in sostorilstvo, sedaj pa še z Zazibanim dihom, njenim lanskim delom. V njem nam skozi izpovedni prvoosebni naturalistični stil predstavi gulagu podobno življenje v sovjetskih delovnih taboriščih, ki so ga bili po drugi svetovni vojni, po kapitulaciji Romunije, deležni romunski Nemci. Med njimi sta bila tudi njena mama in deportirani pesnik Oskar Pastior (umrl 2006), ki je bil s svojimi pripovedmi model za glavnega junaka. Ko je prišel iz taborišča, je lahko zaplesal tudi z odtrganim gumbom plašča ali celo s prašno rozino. Ki jo je potem pojedel. (Samo Rugelj, www.bukla.si)