Letos ob že ustaljenih dejavnostih načrtujemo 80 novih izdaj, ki so zbrane v katalogu, nadaljnji razvoj na spletu s posebno platformo Beletrina Digital in odpiramo svojo prvo knjigarno v štajerski prestolnici. Zaživel bo tudi Beletrinin največji mednarodni projekt ThinkPub, v okviru katerega bodo z mednarodnimi partnerji vzpostavili platformo za izobraževanje, usposabljanje in nudenje podpore srednjim in majhnim založbam.
Dosežki lanskega leta
V minulem letu je izšlo 58 knjig, prodali smo več kot 48 tisoč izvodov, s čimer smo dosegli do zdaj prodajno najbolj uspešno leto 2021.
Štiri dela so bila nagrajena: pisatelj Lado Kralj je prejel kresnika za svojo zadnjo knjigo Ne bom se več drsal na bajerju, mednarodno nagrado booker je dobil roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova Časovno zaklonišče, Sovretovo nagrado za prevod dela Moby Dick ali Kit je prejel prevajalec Jernej Županič, In ljubezen tudi pisatelja Draga Jančarja pa je dobila mednarodno literarno nagrado Latisana per il Nord-Est.
Velik korak lanskega leta je bilo lansiranje nove zbirke Žametna Beletrina, v kateri so že izšla tri dela; priročnik Zmaga je začetek Boruta Pahorja, Rezerva Princa Harryja in futuristična distopija Šola za dobre matere Jessamine Chan. Vsa tri dela so naletela na odličen sprejem, tako Pahorjev priročnik kot spomini princa Harryja so med 10 najbolj prodajanimi knjigami leta 2023.
Lansko leto je bilo zelo uspešno tudi za tedensko oddajo Beletrino v živo. Objavili smo 52 epizod, ki so prejeli 66 tisoč ogledov. V okviru spletnih aktivnosti so pripravili tudi 170 prispevkov za spletni portal AirBeletrina, ki je do danes pridobil 120 tisoč bralcev.
Od leve proti desni: Alma Čaušević Klemenčič, Mitja Čander, Aleš Šteger, Urban Vovk
Pogled v prihajajoče leto
V prihajajočem letu napovedujemo več kot 80 novih naslovov, kar je približno 35 odstotkov več kot v letu 2023. Kar 30 del bo naslovov slovenskih avtorjev. Med domačimi deli iz zbirke Beletrine bo izšel tudi težko pričakovani tretji del trilogije Ferija Lainščka Kurja fizika, ki nadaljuje njegovo zgodbo otroštva v Prekmurju, Tone Partljič pa se s Sizifovo linijo vrača v kraje iz svojih mladih dni. V branje bomo ponudili tudi kar nekaj novih avtorjev in avtoric mlajše generacije.
Letos bo v polni meri zaživela tudi zbirka Žametna Beletrina, v kateri bo izšlo 20 del, prva štiri bodo na voljo že februarja; kriminalka Andreja Capobianca Kdo je ubil SEKS?, romaneskni poklon kraljici Kleopatri VII. Vesne Milek Kleopatra: Naj se zgodi in zgodba o doživetjih in življenju misijonarja Pedra Opeke Anje Kovačič z naslovom Ostani z nami. Poleg tega bo letos izšel že III. letnik Zvezdne Beletrine, namenjen najmlajšim, in V. letnik Klasične Beletrine.
Obeta se tudi nekaj posebnih knjižnih izdaj; Rasputin Douglasa Smitha, Spomini nekdanjega direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika in vodnik Ljubljana osebno Špele Kuhar in Roberta Potokarja. Srca pa bo zagotovo pogrela biografija nedavno preminulega Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka!.
Spomladi bomo lansirali edinstveno naročniško multimedijsko platformo Beletrina Digital. Ta bo na slovenski trg prinesla kakovostne in poglobljene vsebine za vsakogar, ki želi svoj prosti čas preživeti v družbi dobrih zgodb. Naročniški paket, ki ga bo ponujala platforma, bo vključeval raznolike medijske vsebine v angleškem, srbskem in hrvaškem jeziku, kot so e-knjige, zvočne knjige, filmi, podkasti, video vsebine in avtorski prispevki, ki jih v sklopu lastne produkcije Beletrina ustvarja s priznanimi slovenskimi in tujimi avtorji. Vsebine bo kurirala odgovorna urednica, priznana pisateljica in scenaristka dr. Irena Svetek.
Že leta organiziramo in sodelujemo pri različnih mednarodnih projektih in festivalih, ki so pomembni za ozaveščanje o pomenu literature ter predstavitve priznanih avtorjev in mladih upov doma in v tujini, z njimi bodo nadaljevali tudi v tem letu. Dnevi poezije in vina so že tradicionalni festival, postavljen na Ptuj. V ospredju letošnjega festivala, ki bo že 28. po vrsti, bo južnokorejska poezija, častni gosti pa bodo danska pesnica in pisateljica Pia Tafdrup, beloruska pesnica Valžina Mort ter avtor Odprtega pisma Evropi Jack Dehnel. Za letošnji izbor pesnikov skrbita kurator Ilya Kaminsky in programska vodja Kristina Kočan. Festival Fabula, ki ga soorganiziramo s Cankarjevim domom, bo med 1. in 22. marcem 2024 gostil pet avtorjev, Lucie Faulerovó, Marijo Stepanovo, Kapko Kassabovo, Pola Guascha in Mileno Marković, ki bodo nastopili pod skupnim sloganom »Kar nas oblikuje«. V okviru Fabule pred Fabulo bo nastopilo tudi veliko ime svetovne književnosti, nominiranec za Nobelovo nagrado za književnost Mircea Cărtărescu. V sklopu teoretskega fokusa Fabule bo nastopil tudi bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik Georgi Gospodinov.
Festival ArtAct združuje pet kulturnih in umetniških organizacij iz Slovenije, Nemčije, Švedske, Belgije in Španije, ki izvajajo odmevne multidisciplinarne projekte s kar 500 umetniki z različnih področij, v okviru mednarodnega projekta Versopolis, ki ustvarja nove priložnosti za uveljavljajoče se pesnike in pesnice, pa smo konec lanskega leta povezali 381 pesnikov in 34 pesniških festivalov. Zaključujemo tudi projekt LitMag, ki poteka pod okriljem evropskega programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (Citizens, Equality, Rights, Values–CERV).
Od leve proti desni: Mitja Čander, Aleš Šteger, Urban Vovk, Branka Fišer
Oddali smo kar 108 prijav na razpise, pri čemer smo bili uspešni pri 78 prijavah, za 15 prijav pa rezultate še čakamo. Pohvalimo se lahko z dvema pomembnima dobljenima razpisoma. Dvoletni Novel EU je projekt literarnih prevodov, pri katerem bo izšlo kar 12 prevodov iz 12 različnih evropskih jezikov. Na drugem pomembnem razpisu pa je slavil štiriletni projekt ThinkPub, ki bo vzpostavil učno središče za pretok strokovnih znanj s področja knjižnega sektorja.
Beletrina od leta 2016 sodeluje tudi pri projektu, ki omogoča Evropsko kartico ugodnosti za ljudi z različnimi oviranostmi, veliko pa smo naredili tudi na področju digitalne dostopnosti; soorganizirali smo globalni dan o ozaveščanju dostopnosti GAAD v Sloveniji (Global Accessibility Awareness Day) ter prvi posvet v Državnem svetu na temo digitalne dostopnosti, pomagali smo ustvariti prvo neformalno skupino za digitalno dostopnost. Zaključili smo tudi dvoletni program Na-prostem.si, v okviru katerega so izvedli kar 102 usposabljanji za nevladne organizacije in njihove uporabnike.