Dogodka sta se kot posebna gosta udeležila sorodnika Gelč Jontes, nečakinja dr. Mirta Koželj in vnuk Marjan Mede, ki sta zbranim orisala tudi nekaj osebnih spominov na teto oziroma babico. »Danes bi bil najsrečnejši dan v življenju tete Gelč,« je dejala dr. Koželj in s tem namignila, kako je Gelč bolela zavrnitev literarnih krogov in kako bi bila zagotovo hvaležna, da je končno dobila priznanje in prostor v literaturi, ki si ga brez dvoma zasluži.
Zbrane je uvodoma nagovoril direktor Beletrine Mitja Čander, ki je pojasnil, kako je povsem slučajno prišlo do odkritja Gelč Jontes. Med doslej neobjavljenimi spomini Petra Božiča, ki so nedavno izšli pri Beletrini, so namreč naleteli na zapise o takrat precej starejši pisateljici Gelč, ki se je Božič spominja z veliko naklonjenostjo in občudovanjem njene literature, ki jo je objavljala v različnih literarnih revijah.
