Roman Ne bom se več drsal na bajerju se odvija v ljubljanski četrti Šiška v času od italijanske okupacije pa do petdesetih let. Pripovedovalec Ivan Knez, vosovski kurir in pozneje partizan, stanuje blizu znamenitega gradu Jama, v katerem je samostan šolskih sester. Razvije se ljubezen med Ivanom in gojenko Evo Verdonik, a čas tej ljubezni ni naklonjen, čeprav imata vsak svojega zaščitnika, on prekaljenega vosovca in likvidatorja izdajalcev Kundeta, ona pa kar samo Jago babo. Italijanski okupatorji preganjajo Slovence in jih mnogo kruto pobijejo. V Ljubljanski provinci, obkroženi z bodečo žico, se kopičijo trupla, a to težavo reši iznajdljivi poročnik Tartaglia. Lado Kralj z občutkom za dramo in z veliko mero ironije izrisuje večplastno vojno in povojno dogajanje, se poigrava z referencami iz literature in mitologije in prav po kraljevsko v eno združi komično in tragično.
Utemeljitev žirije: »Obdobje druge svetovne vojne je v slovenski literaturi in literaturi nasploh ena najbolj obdelanih tem – kar pomeni, da je za pisateljice in pisatelje tudi ena najbolj zahtevnih, saj nalaga odkrivanje in artikulacijo novih perspektiv in jezika. Lado Kralj se v romanu Ne bom se več drsal na bajerju ne ubada s povzemanjem velike zgodbe, ki bi delovala kot zgodovinsko in literarno obče mesto, ampak se spusti na specifično lokalno raven medvojne Šiške, ki prvič v slovenski literaturi postane osrednje med- in povojno prizorišče. Tu dobimo živ vpogled v terensko dogajanje, tako glede gospodarskih, izobraževalnih in verskih institucij, ki delujejo na tem območju, s tem povezanimi operacijami varnostno-obveščevalne službe ter politično-birokratska preigravanja in posle znotraj okupatorske ureditve. Kraljev roman odlikuje plastično pisanje, ki je vezano na nizanje epizodnih poglavij. Te med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče. Obenem Kralj s svojim pisanjem drsi po tanki meji med fikcijo in dokumentaristiko, zaradi česar imamo ob branju njegovega romana občutek žive zgodovine; roman je dobro uresničenje maksime, da do univerzalnega pridemo prek partikularnega. Zgodovina pa je lahko živa ravno zaradi tega, ker se jo obdela na literarno svež način, kjer Kralj izraža posluh tako za sodobno zvrstno hibridizacijo romana kot tudi za dialektiko sredotežnosti in sredobežnosti osrednje pripovedne linije, med razpršenostjo epizod in kontinuiteto celote. Zaradi vsega tega žirija meni, da si Lado Kralj zasluži nagrado kresnik za leto 2023 in se tako posthumno zapiše med ključne avtorje sodobne slovenske literature.« Vir: Delo.si
Roman je uredila Beletrinina urednica Tina Vrščaj, ki je bila nominirana za letošnjega kresnika s svojim romanom Na Klancu.
Ob tej priložnosti iskreno čestitamo tudi ostalim štirim finalistom, Katarini Marinčič (Ženska s srebrnim očesom, Beletrina), Tini Vrščaj (Na Klancu, Cankarjeva založba), Dijani Matkovič (Zakaj ne pišem, Mladinska knjiga) in Katji Gorečan (Materinska knjižica, LUD Literatura).
