K projektu je Šteger pritegnil še harmonikarja Jureta Torija ter režiserja Jerneja Lorencija in Jana Cvitkoviča. “Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo,” doda Šteger. Odrsko dogajanje pod Lorencijevo režijsko taktirko neposredno spregovori o pretresljivem življenju posameznika, ujetega v vrtinec nemirnih okoliščin.
Moja vojna harmonika je zgodba o malem človeku, ki zaživi v pesniškem pripovedovanju, performansu in videu ob virtuozni avtorski spremljavi harmonike, ki je obenem tudi osrednji motiv.
“V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt,” pravi Šteger.
Moja vojna harmonika s pripovedjo o ustavljenem času občinstvu odpira doživljajski prostor in si prizadeva za problemsko razumevanje usode slehernika, ki med ljudmi še vedno živi, čeprav jo je zgodovinopisje pozabilo.
Ponovitve uprizoritve bodo 7., 8. in 9. januarja 2023.
Foto: Mankica Kranjec
