Beletrina

Na dogodku so predstavniki države, institucij, občin in uporabnikov poudarili, da je Slovenija v minulih letih na tem področju dosegla pomemben napredek, kljub temu pa številni izzivi ostajajo. Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je izpostavil, da je enakopravna dostopnost mobilnosti dolgoročen proces, ki zahteva stalno prilagajanje politik: »Enakopravna dostopnost mobilnosti je problem, ki zahteva neprestano prilagajanje tudi v politikah države. Nastajajo prilagojene rešitve; od vozil in infrastrukture do prevozov na klic in občinskih prevozov; s čimer ljudem omogočamo izbiro med različnimi načini mobilnosti. Pomembno je, da prometne sisteme razvijamo vključujoče in sledimo cilju sodobnega in dostopnega sistema, ki omogoča mobilnost čisto vsem prebivalcem. V letu 2024 smo začeli izvajati nove koncesije, standard dostopnosti v javnem potniškem prometu pa se je izboljšal za 20 odstotkov. Javni potniški promet je danes bolje dostopen v mestih, ključen izziv pa ostaja razvoj regionalne mobilnosti.«
Ob tem je poudaril pomen projekta in njegovo praktično vrednost za lokalne skupnosti: »Projekt prinaša inovativne rešitve in konkretno izboljšuje kakovost življenja ljudi z oviranostmi. Geodetskemu inštitutu in partnerjem se zahvaljujem za njihovo delo, občine pa pozivam, da podatke, ki jih zajemajo v okviru projekta, tudi aktivno uporabljajo.«
Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je projekt označila za izjemen primer povezovanja tehnoloških rešitev in družbene odgovornosti: »Gre za izreden projekt, ki s svojimi rešitvami presega nacionalne okvirje in kaže na izjemno širino ter občutljivost Geodetskega inštituta za družbena vprašanja. Spremljamo ga že več let, saj močno prispeva k vključujoči družbi. Z vidika človekovih pravic je ključno, da prostor, v katerem živimo, postane dostopen vsem. Projekt združuje izvirne tehnične rešitve in močno humanistično sporočilo, hkrati pa je tesno povezan z lokalnim okoljem. Posebej pozdravljamo sodelovanje občin in razvoj pregledovalnika dostopnosti, ki ljudem z oviranostmi omogoča načrtovanje vsakdanjih poti. Človekove pravice se namreč začnejo blizu doma – v soseski, kjer posameznik živi.« Ob tem je opozorila tudi na širši pomen razumevanja oviranosti: »Kot družba se moramo zavedati ovir, ki jih prinašajo senzorne in nevrološke posebnosti, intelektualne oviranosti ter tudi omejitve, povezane s staranjem. Takšni projekti pomembno prispevajo k bolj vključujočemu prostoru.«
Direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borut Sever je poudaril, da dostopnost ni vprašanje posamezne ranljive skupine, temveč celotne družbe. »Osnova dostopnosti je, da ima človek možnost priti od točke A do točke B – do zaposlitve, izobraževanja ali kulturnega življenja. Projekt na tem področju prinaša konkretne rezultate in predstavlja primer dobre prakse, ki bi moral postati standard na vseh področjih dostopnosti. Ključno pri zagotavljanju dostopnosti je predvsem povezovanje različnih deležnikov ter vključevanje invalidov in drugih ranljivih skupin. Takšne rešitve na koncu koristijo vsem – starejšim, staršem z otroki in vsakomur, ki se v določenem trenutku znajde v situaciji omejene mobilnosti,« je dodal.
Nosilec projekta, svetovalec direktorja na Geodetskem inštitutu Slovenije mag. Roman Rener, je poudaril, da projekt temelji na dolgoročnem sodelovanju in vključevanju uporabnikov: »Ponosen sem, da smo v enajstih letih zgradili skupno okolje, ki temelji na povezovanju tehničnega in družboslovnega znanja. V projekt smo postopno vključevali različne skupine uporabnikov: slepe in slabovidne, gibalno ovirane, gluhe in naglušne, starejše ter osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pri razvoju metodologije in standardov so aktivno sodelovali predstavniki vseh teh skupin, kar omogoča celovit in uporabniško usmerjen pristop.« Dodal je, da vseskozi sledijo dvema ključnima gesloma: 'nič o invalidih brez invalidov' in 'strokovnost – vključevanje različnih strok'.
Projekt danes povezuje večino Slovenije. » Vanj je vključenih že 129 občin in več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar pomeni več kot 80 odstotkov Slovenije. Popisali smo več kot 100.000 objektov in 4.500 parkirišč. Hkrati razvijamo nove rešitve, tudi s pomočjo umetne inteligence, ter digitaliziramo procese. Naš cilj je, da v prihodnjih letih pokrijemo celotno Slovenijo in razvijemo celostno platformo pod imenom Zgodba petih prostorov, ki bo povezovala fizični, socialni, digitalni in virtualni prostor.«
Pomemben del projekta so tudi izkušnje uporabnikov, ki opozarjajo na konkretne ovire v vsakdanjem življenju. Antun Smrdel, mentor za analize digitalne dostopnosti za slepe in slabovidne, je poudaril pomen dostopnosti spletnih vsebin: »Če spletna stran ni prilagojena, uporabniki z okvaro vida do informacij sploh ne morejo dostopati. Ključno je, da so dostopna tako orodja kot vsebine, pri čemer je ročno preverjanje še vedno najbolj učinkovito, saj avtomatska orodja ne sledijo hitremu razvoju. V minulih letih se je ozaveščenost močno povečala, kar pomeni velik napredek. Želel bi opozoriti, da napredek zaostaja na področju voznih redov, predvsem zaradi zakonodaje, ki se ne izvaja dosledno.«
Predstavnik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Anton Petrič je izpostavil pomen vizualnih informacij: »Za gluhe in naglušne so ključne vizualne informacije, zato smo pri uporabi javnega prometa močno odvisni od tehničnih pripomočkov. Pozitiven premik predstavljajo digitalne rešitve, kot je aplikacija LPP, ki omogoča spremljanje prihodov avtobusov in načrtovanje poti. Težave pa ostajajo predvsem pri železniškem prometu, kjer so informacije pogosto pomanjkljive, ter pri medkrajevnem avtobusnem prometu, kjer ni enotnega sistema informacij. To uporabnikom otežuje načrtovanje poti, še posebej v večernih urah.«
Na fizične ovire je opozoril predstavnik gibalno oviranih, Aljoša Škaper: »Za gibalno ovirane je fizična dostopnost še vedno največji izziv. Prednost projekta je, da lahko vnaprej preverimo dostopnost prostora in se tako lažje pripravimo na pot. Napredek je viden, saj so številne občine izboljšale infrastrukturo, na primer z znižanimi robniki, vendar pa ostaja še veliko dela – evidentiranih je več kot 10.000 ovir, ki jih bo treba postopno odpraviti.«
Občine igrajo pomembno vlogo pri izboljšanju dostopnosti lokalnega prostora. Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je poudarila, da »smo daleč od ideala, smo pa na pravi poti«. Uvajajo namreč brezplačne prevoze, prilagojene minibuse in postopno prilagajajo javne objekte. Podobno izpostavlja župan Občine Vipava Anton Lavrenčič: »Ključno vprašanje je, ali želimo biti občina za nekatere ali za vse,« pri čemer je poudaril pomen vključevanja invalidov v načrtovanje in razvoj dolgoročne vizije dostopnega prostora.
Projekt potrjuje, da dostopnost ni več obrobno družbeno vprašanje, temveč temelj sodobnega razvoja. Z nadaljnjim povezovanjem države, občin, stroke in uporabnikov ter z nadgradnjo obstoječih rešitev Slovenija utrjuje pot k bolj vključujočemu, dostopnemu in kakovostnemu življenju za vse.