Prav ta slika je tudi sprožilni moment dogajanja v istoimenski zgodbi iz knjige Bližina na recept Helene Šuklje. Čeprav ne gre za resnične dogodke, pa je tematika zgodbe Maki še kako resnična - pereči izzivi v zdravstvenem sistemu in etične dileme posameznikov se v njej razkrivajo skozi trikotnik intenzivnih medčloveških odnosov med Dunjo, mlado arhitektko in polbratoma Mirtom ter Fedjo, kirurgom ter filmskim ustvarjalcem. Dunja je ujeta v brezizhoden birokratski paradoks zdravstvenega sistema, v pravi kavelj 22. Da bi razrešila svojo stisko, bo morala sprejeti kompromis; toda kakšen in za kakšno ceno? Kaj bo morala žrtvovati in kako se bosta na njeno odločitev odzvala oba brata?
Zgodba vabi k razmisleku o odgovornosti do umetniških del ter se polemično odziva na sodobni čas.
Začne se s skrivnostjo, z izginotjem slike in s kavljem sredi bele, prazne stene, na kateri so od vedno viseli Maki. Kavelj z začetka se razkrije kot variacija Hellerjevega Kavlja 22, birokratskega paradoksa in nemoči posameznika proti sistemu, ki se skozi razvejano literarno medbesedilnost poveže tudi z znanim odlomkom iz Huxleyjevega romana Otok (Lightly child, lightly. Learn to do everything lightly … when it comes to dying even … no luggage … completely unencumbered.)
Zgodba in knjiga se sprašuje, kako ohraniti razum, integriteto in bližino v svetu, ki deluje po nerazumnih pravilih. Če je Huxleyev Otok utopija, ki se sreča z realnostjo in Hellerjev Kavelj 22 realnost, prignana do absurda, se v Makih razkriva spoznanje, da je človečnost odvisna od poguma, sposobnosti kritičnega mišljenja in etične drže posameznika.
