Knjiga Stare pesmi pišem je nalašč razdrobljena, brez pravega fokusa ter nezaokrožena, razgibana je tudi grafično. Pesmi se po papirju sprehajajo čisto sproščeno, enkrat v obliki dežnih kapelj, kasneje v obliki kvadrata, trikotnika, sprevoda. Pesnik navduši z raznimi jezikovnimi igrami in domislicami, besede pa ves čas spretno razgiba, prelamlja, prepogiba in jih na splošno vešče prestavlja sem ter tja. Samoironični naslov o pisanju starih pesmi avtor Peter Rezman komentira takole: »Nekoč sem začel pisati pesmi. /…/ Zato je zdaj tako s temi pesmimi, ki me še srečajo na poti. Ni več novih. Stare se ponavljajo v neskončnost.«
Pred štirimi desetletji je dr. Matjaž Kmecl v antologijo Slovenske rudarske pesmi uvrstil tudi poezijo »knapa« Petra Rezmana (1956). Od takrat je Rezman izdal dve desetini knjig, od tega štiri pesniške zbirke. Vsa ta leta je deloval na polju okoljevarstvene politike Velenjske kotline in pisal prozo, dramatiko in poezijo. Prislužil si je že lepo število nominacij, leta 2009 pa je za Skok iz kože prejel Dnevnikovo fabulo.
Dogodek je del programa literarne prireditve, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Dogodek je del programa Mreža branj, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
