Rožengrunt

Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama

Mateja Ratej

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Posebne izdaje
Spremna beseda:: Klara Širovnik
Kategoriji:: Humanistika in družboslovje

Slovenski knjižni sejem
Ocena bralcev:

V jeseni 1920 je mož raztrgal nekega dne vojaško sliko mojega prvega moža. Nadalje sliko s cesarsko rodbino. Pravzaprav je obe sliki vzel s stene ter jih vrgel na tla, nakar so se zlomile šipe in okviri. Mogoče sem tedaj govorila s Kranjcem in mu rekla, naj ga pretepe, kaj takega, da bi ga vkraj spravil, ali ustrelil, ali ubil, pa mu gotovo nisem rekla.

Trda vezava

Leto izida

2023

Št. strani

236

ISBN

978-961-298-037-5

24,00 €
E-knjiga

Leto izida

2023

ISBN

978-961-298-159-4

16,99 €

Mateja Ratej, ki deluje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, posveča pa se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama, se je v monografiji Rožengrunt lotila ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. V njej obravnava skoraj trideset primerov nasilja, ki ga kontekstualizira, analizira in razlaga. Avtorica Mateja Ratej je ob tem pojasnila: »Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom. Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike. Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma.« Delo ni le kronologija ali popis dejanj, temveč pretanjena študija, ki temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje – ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni. Avtorica Mateja Ratej je dodala še: »Presenetljivo so bile v tridesetih letih 20. stoletja v okoliščinah ekonomske krize, ki je pritiskala zlasti na kmeta, na področju mariborskega okrožnega sodišča protagonistke umorov ali ubojev zakonskih partnerjev v več kot šestdeset odstotkih ženske. V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola so se lahko kmečke delavke osvobodile družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev, ki jo je utemeljeval obstoječi (katoliški) družbeni ustroj, edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno. Enako kot druge reči v zgodovini človeštva tudi zgodovina podrejenosti ženskega spola ni ne enoznačna ne črno-bela, ženska v njenem okviru pa nikoli ni samo žrtev, temveč zmeraj obenem tudi akterka. Pristati na tezo o ženski žrtvi per se pomeni ne le odvzeti dostojanstvo tisti polovici človeštva, iz katere se fizično rojevajo nove generacije ljudi, temveč pomeni ženski odvzeti tudi človeško naravo.« Še eno delo, ki razkriva pozabljene zgodbe, ki so še kako pomembne za razumevanje naše družbene preteklosti in sedanjosti.

Zgodovinarka Mateja Ratej (1974, Maribor), zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, je urednica Biografskih študij v okviru zbirke Življenja in dela, področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek dobe.

Več o avtorju

Ob kompleksni historični in socialni analizi Mateja Ratej nikoli ne pozabi na človeško tragični moment. Kakršnikoli so že bili posamezni motivi , kakorkoli nehuman je bil zločin, to so vedno tragične človeške zgodbe.

Petra Vidali, Večer
Izvrstna monografija o zgodbah neke preteklosti, ki se v marsikaterih niansah ponavljajo še dandanes.

Vesna Sivec Poljanšek