Ni na voljo

V pobožen spomin

Marguerite Yourcenar

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Beletrina
Prevod:: Saša Jerele
Kategoriji:: Prevodno leposlovje

Biografija, avtobiografija in dnevniki
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2014

Št. strani

346

ISBN

978-961-242-965-2

26,00 €

Roman V pobožen spomin je prvi del trilogije Labirint sveta, ki jo dopolnjujeta že prevedeni osrednji del Severni arhivi (Študentska založba, 2010) in roman Splet večnosti (Beletrina, 2016). Kot celota je delo biografsko raziskovanje izvora in življenja družine Marguerite Yourcenar. Pričujoči roman povzema dogodke, ki obkrožajo rojstvo pisateljice, potem pa nas popelje stoletja v preteklost, k srečanju s predniki njene matere: vojaki, esejisti, idealisti, junakinjami, celo ambasadorjem. Sledenje sorodstveni liniji hkrati predstavlja okno, skozi katero se izrisuje zgodovina spreminjajoče se Evrope. Čeprav redko imenovana, je Marguerite Yourcenar prisotna v nezamenljivem, mestoma ironičnem, vsekakor pa nikoli sentimentalnem pripovednem glasu. Roman V pobožen spomin je žlahtna mojstrovina, ki prefinjeno prepleta dejstva zgodovine in literarno imaginacijo.

Marguerite Yourcenar (1903–1987, Bruselj, Belgija) se je intenzivno posvečala študiju zgodovine in klasične umetnosti. V slovenščino so prevedeni njeni romani Aleksis ali Študija o brezplodnem boju, Hadrijanovi spomini in Opus nigrum ter zbirka poetične proze Ognji. Med drugim je prejela nagrado femina in nagrado erasmus. Bila je prva ženska v Franciji, ki so jo izvolili v Francosko akademijo znanosti. Sodi med najpomembnejše avtorje francoske literature 20. stoletja.

Več o avtorju

Kaj je odlika dobrih biografij? Po mojem mnenju to, da poleg izrisa posameznikove in/ali družinske podobe besedilo obenem slikovito in dovolj poglobljeno izriše tudi zgodovinsko ozadje, na katerem se odvija posamezna osebna zgodba. In ravno to je uspelo znani francoski pisateljici Marguerite Yourcenar (1903–1987), ki je ob mnogih, tudi zgodovinsko konotiranih, delih (denimo Hadrijanovi spomini) svoji družini in svojim prednikom posvetila kar knjižno trilogijo. V Severnih arhivih (1977, sl. prevod 2010) se je tako posvetila raziskovanju očetove družinske veje, medtem ko se je v pričujočem prvem delu biografske trilogije, V pobožen spomin (1974), osredinila na družino po materini strani (v sklepnem delu, In zdaj? Večnost, pa je v ospredju njeno otroštvo). Kot drugi je tudi prvi del te mojstrsko in filigransko izpisane memoarske proze, ki se spogleduje tudi z zgodovinskim romanom kot neke vrste sistematičnim pretakanjem lastne zgodovine v literaturo, vrtoglavi hitri vlak, ki nas popelje po prejšnjih rodovih in sorodnikih njene matere, ki so se vili od umetnikov do vojakov in od idealistov do ambasadorjev. Seveda pa so vse te osebnosti spretno umeščene v evropski zgodovinski okvir, s katerim skuša Marguerite Yourcenar pokazati na spreminjanje stare celine skozi čas in obenem določiti tudi njene zakonitosti. Branje tako za ljubitelje avtoričine literature kot tudi vse tiste, ki jih zanima romaneskna freska pretekle Zahodne Evrope. (Samo Rugelj; Bukla)