Temeljni cilj projekta je osebam z različnimi oviranostmi, to je gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim, omogočiti samostojno mobilnost in dostopnost v javnem prostoru. V okviru projekta po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, osebe z različnimi oviranostmi pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih, izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo.
Projekt je financiralo Ministrstvo za infrastrukturo, po prestrukturiranju ministrstev pa je projekt odslej v pristojnosti Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Izvajalec projekta je Geodetski inštitut Slovenije, kot partner pa sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost.
Nataša Sax, državna sekretarka iz kabineta predsednika Vlade RS, je poudarila, da vlada podpira in pozdravlja tovrstne projekte, saj se zavedajo, da je vključevanje ranljivih v družbo dolgotrajen, nenehno razvijajoč se proces. »Podporo tovrstnim tematikam je vlada izkazala tudi z ustanovitvijo fokalne skupine med Vlado in Nacionalnim svetom invalidskih organizacij (NSIOS), ki na svojih mesečnih srečanjih odpira – in jih seveda poskuša zapirati –, najbolj pereče tematike, s katerimi se invalidi srečujejo v vsakdanjem življenju, med njimi je tudi problematika mobilnosti. Zelo nas veseli, da obstajajo projekti, kot je Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, katerega rezultati so odlična podlaga za razvijanje storitev izvajalcev ukrepov, ki bodo dejansko v praksi izboljšali mobilnost ranljivih skupin.«
Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je poudaril pomen mobilnosti za vsakega od nas v vsakdanjem življenju. »Tu gre za dostop do okolja v fizičnem pomenu, prevoza, informacij, komunikacij, objektov, storitev za javnost. Žal, vsak človek nima možnosti biti mobilen tako, kot si on to želi ali potrebuje. In prav za zagotavljanje mobilnosti v tem širšem pomenu je Ministrstvo za infrastrukturo konec leta 2016 zasnovalo projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je podprl Varuh človekovih pravic in je bil med drugim predstavljen tudi v mednarodnem prostoru, na Mednarodni konferenci Večja mobilnost in dostopnost sta pot k večji udeležbi in opolnomočenju invalidov v družbi leta 2021.«
Zbrane je nagovoril tudi Primož Jeralič, ki je spregovoril v imenu mag. Mateje Toman, predsednice Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS) in predsednice Sveta za invalide Republike Slovenije. Kot je poudaril, doseženi rezultati projekta dokazujejo, da je prav dobro sodelovanje ministrstev in državnih institucij z občinami ter predstavniki civilne družbe, kot so v tem primeru tudi invalidske organizacije, ključno za oblikovanje celovitih rešitev in njihov prenos v prakso. Vsebinsko presega okvire dostopnosti grajenega prostora in prevoza, saj upošteva vse vidike dostopnosti tako fizičnega kot digitalnega okolja in tudi specifike različnih invalidnosti in oviranosti.
Borut Sever, predsednik Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, je izrazil zadovoljstvo od dejstvu, da projekt še po sedmih letih ohranja zagon in je prepričan, da gredo prizadevanja, tudi s podporo Vlade, v pravo smer. »Projekt prinaša pozitivne učinke v lokalnem okolju in naj povem, da sem pozitivno presenečen, kako se razmere v mestih, ki so pristopila k projektu, premikajo na bolje. Zame osebno, za vse invalide, za starejše in otroke.«
Razvoj projekta in njegove cilje je predstavil mag. Roman Rener, svetovalec direktorja GI in vodja projekta. Poudaril je, da združevanje tehničnega in socialnega znanja, ki ga združujejo v projektu, zagotavlja veliko dodano vrednost vsebinam mobilnosti in dostopnosti. »Prav sodelovanje Ministrstva za infrastrukturo, Geodetskega inštituta Slovenije, invalidskih organizacij in občin predstavlja napreden organizacijski model, ki uspešno deluje že sedem let in zagotavlja prenos znanja med udeleženci. V projekt je trenutno vključenih že 63 občin, za katere so bili zajeti podatki o dostopnosti in prevoznosti cest in pločnikov. Izgradnja takšne podatkovne infrastrukture omogoča osebam z različnimi oviranostmi samostojno mobilnost. Baza trenutno vsebuje več kot 50 tisoč zajetih objektov po standardu, ki ga je razvil GI: 47.088 poti in prehodov za pešce, 2530 parkirnih mest za invalide, 1575 postajališč javnega potniškega prometa, 235 javnih sanitarij in 3902 fizični oviri. Mag. Rener je še predstavil načrte za prihodnje, med katerimi je izpostavil širitev kroga uporabnikov, povezovanje z drugimi projekti, kot so varne šolske poti, vzpostavitev stalne službe za mobilnost ranljivih skupin in vzpostavitev platforme mobilnosti petih prostorov, to so socialno okolje, zunanji prostor, notranji prostor, virtualni prosto in spletno okolje.
Mitja Čander je o projektu spregovoril kot invalid in kot direktor Beletrine, ki pri projektu sodeluje na področju spletne dostopnosti. »Pomembno je, da smo tudi invalidi mobilni na preprost način, tako lahko izvršujemo vsakodnevne potrebe, pridemo na primer do zdravnika, na upravno enoto, na nogometni stadion ali na kulturno prizorišče in tako živimo polnovredno življenje. A ni pomembna le fizična dostopnost, danes namreč živimo v hibridnem času, ko o mobilnosti ne moremo več razmišljati na analogni način, temveč o njeni fizični in virtualni dimenziji. Vsak razvoj družbe bo zato moral upoštevati spletno dostopnost in glede tega sem optimist. Ta projekt je namreč eden izmed tistih, ki kažejo, da se da z vztrajnostjo in sodelovanjem stvari premikati na bolje.«
Izkušnje pri zagotavljanju mobilnosti ranljivih skupin so predstavili predstavniki treh občin, ki so tudi uspešno vključene v projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Gre za občine, ki skrbijo za ranljive skupine in njihovo mobilnost na različne načine, poleg urejanja infrastrukture razvijajo ali sodelujejo v različnih projektih, namenjenih izboljšanju mobilnosti ranljivih skupin.
Vojka Šergan, predstavnica Občinskega sveta Občine Hrastnik, je orisala prizadevanja za vključevanje invalidov in drugih ranljivih skupin v Občini Hrastnik, ki že od leta 2006 nosi naziv Občina po meri invalidov. Pri tem posebno pozornost namenjajo prav mobilnosti, med drugim so se uspešno vključili v projekt Prostofer, to je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. K projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je Občina Hrastnik pristopila septembra 2022: »Doslej smo že opravili zajem podatkov na terenu, podatki so tudi že obdelani in na voljo za uporabo in omogočajo nadaljnje ukrepe za izboljšanje dostopnosti,« je povedala Vojka Šergan, prepričana, da bo Hrastnik tudi po zaslugi projekta postal zgleden primer mesta po meri invalidov ne le v dokumentih, temveč tudi v praksi.
Tudi Občina Zagorje ob Savi že od leta 2008 nosi naziv Občina po meri invalidov in kot je povedal v. d. direktorja tamkajšnje Občinske uprave Matej Drobež, so že desetletja aktivni pri izboljševanju mobilnosti iz preprostega razloga, ker se soočajo s problemom onesnaženega zraka. »Izkazalo se je namreč, da ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka gredo z roko v roki z ukrepi za izboljšanje mobilnosti vseh, ne le ranljivih skupin.« Poudaril je še, da so bili posebej veseli povabila k projektu Omogočanje multimodalne mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, saj jim ta omogoča nadgradnjo vseh dosedanjih prizadevanj na področju mobilnosti.
Občina Kočevje se je projektu Omogočanje multimodalne mobilnost oseb z različnimi oviranostmi pridružila leta 2021 in po besedah Lili Štefanič, direktorice Občinske uprave, so se s tem odprle nove možnosti za vključevanje ranljivih skupin na področju mobilnosti. Občina sicer že zgledno skrbi za ranljive skupine, na primer s projektom brezplačnih prevozov za starejše, ki ga od leta 2018 izvajajo z Zavodom Sopotniki. »Za namene prevozov starejših imamo dve vozili, razmišljamo o nakupu še enega, ki bi bilo prilagojeno invalidom. V petih letih so naši prostovoljci opravili 8400 prostovoljskih ur, prevozili skoraj 153 tisoč kilometrov in opravili 5500 prevozov. Imamo več kot 540 uporabnikov, starejših občanov in občank, ki se največkrat odpravijo k zdravniku, v trgovino, na banko, k frizerju …«
