Ni na voljo

Mitološko izročilo Slovencev

Zmago Šmitek

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Posebne izdaje
Kategorije:: Humanistika in družboslovje
Ocena bralcev:

Trda vezava razprodano

Leto izida

2011

Št. strani

428

ISBN

978-961-6446-89-1

35,00 €
E-knjiga

Leto izida

2011

Št. strani

428

ISBN

978-961-284-356-4

23,99 €

Mitološko izročilo Slovencev združuje eruditski zamah izjemnega poznavalca z nadvse berljivim podajanjem sicer obsežne in kompleksne snovi. Iz avtorjevih popotnih spoznanj, pogovorov z različnimi strokovnjaki in njegovega širokega poznavanja literature je nastala knjiga, ki preseneča z novim in očarljivim pogledom na slovensko preteklost. Dr. Zmago Šmitek zbira in sestavlja razdrobljene zgodovinsko-mitološke drobce v zaokroženo celoto, ki odstira čustvovanje in domišljijo, logiko in etiko naših prednikov ter njihovo tesno povezanost s skrivnostmi življenja, narave, boga in onstranstva. Primerjave z drugimi ljudstvi in kulturami kažejo na eni strani sorodnost tovrstnih nazorov, po drugi strani pa osvetljujejo slovenske posebnosti, saj je oblikovanje odnosa do sveta potekalo v dialogih z bolj ali manj oddaljenimi sosedi in staroselci. V tem procesu so se hkrati oblikovali temelji slovenske kulturne samobitnosti, kar daje knjigi Mitološko izročilo Slovencev, sicer doslej najizčrpnejšemu in s tem temeljnemu delu o »slovenskem mitološkem kozmosu«, še prav poseben pomen.

Dr. Zmago Šmitek (1949–2018) je bil redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sodil je med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, njegova dela in članki pa so naleteli na navdušen sprejem doma in na tujem. Bil je pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija, ki od leta 1994 poteka v Piranu.

Več o avtorju

Knjiga, ki seje vednost, naj si bo o nekdanji človekovi tesni povezanosti z naravo, ko legende pripovedujejo o bezgovi kosti, topolovem rebru figovi lopatici, ki so popravile polomljenega človeka, srednjeveškem burkaštvu, ko v podobi panskih končnic kovač prihaja iz kozlove riti, ali o staroslovanskem konceptu časa, skrojenem po položaju sonca: "poldan" je pomenil jug, "polnoč" pa sever. Knjiga, ki nam naše pradede približa na korak. (Bernard Nežmah, www.mladna.si)