Šelest divjine

Zeleno dno našega kozmosa

Zmago Šmitek

Prelistaj knjigo

Zbirka:: Koda
Kategoriji:: Humanistika in družboslovje

Slovensko leposlovje
Ocena bralcev:

Beseda divjina označuje neprijazno, nekultivirano in nenaseljeno ozemlje.

Trda vezava

Leto izida

2019

Št. strani

504

ISBN

978-961-284-530-8

34,00 €
E-knjiga

Leto izida

2019

Št. strani

512

ISBN

978-961-284-557-5

23,99 €

Slovenski etnolog in antropolog dr. Zmago Šmitek (1949–2018) se je kot redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani posvečal študiju religij in mitologij Evrope in Azije, posebej poglobljeno pa slovenski mitologiji. Kot avtor knjig Mitološko izročilo Slovencev in Poetika in logika slovenskih mitov, je znan in priznan med strokovno srenjo, pa tudi v laični javnosti, ki jo vznemirjajo starodavni miti in verovanja, ki so človeku pomagale osmisliti njegovo sobivanje z naravo. Zadnja leta svojega življenja se je posvetil preučevanju ključnega vprašanja današnjega časa, načina sobivanja človeka z naravnim okoljem. Iz pozornosti, ki jo današnja znanost posveča temu vprašanju, po avtorjevem mnenju izhajajo mnoga nova, a žal še premalo uporabljena spoznanja. Prednjačijo predvsem biološke znanosti, ki rušijo ustaljene meje med človekom in živaljo ter med naravo in kulturo. Kultura se tako prepogosto razume kot podaljšek biologije. Šmitek vzpostavlja temu alternativno mišljenje. Sprašuje se, kako si je človek predmoderne dobe osmislil ali »počlovečil« naravno okolje, da je bilo z vsemi svojimi kontradiktornimi lastnostmi bivalno. Pri tem ga bolj kot materialni zanima kognitivni vidik tega odnosa, problematika tradicionalne (»ljudske«) percepcije in imaginacije narave, kar spada v delovno polje etnologije in antropologije. Rezultat tega preučevanja je knjiga Šelest divjine s podnaslovom Zeleno dno našega kozmosa. Besedilo knjige dopolnjuje bogato slikovno gradivo in bo posebej predstavljena na simpoziju.

Dr. Zmago Šmitek (1949–2018) je bil redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Sodil je med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, njegova dela in članki pa so naleteli na navdušen sprejem doma in na tujem. Bil je pobudnik in soorganizator Mednarodnega etnološkega mediteranskega simpozija, ki od leta 1994 poteka v Piranu.

Več o avtorju

Z odhodom Zmaga Šmitka nismo izgubili le karizmatičnega osmišljevalca človeške kulture in duše, legendarnega profesorja, velikega erudita in sijajnega popotnika, izgubili smo svojeglavega misleca, lucidnega delavca v brezkrajni deželi prikritega in pozabljenega. Izjemnega sogovornika. Prijatelja, ob katerem je človek zmeraj dobil občutek, da pozna kak skrivni urok in ima zato zmeraj zvrhane žepe časa.

Aleš Šteger
Avtorja krasi eruditsko znanje, ki izvira iz permanentne radovednosti, zaradi katere brska po ljudskem izročilu, pravljicah, mitih, pa tudi po srednjeveških rokopisih ... Dosledna knjiga, saj je sama pragozd referenc in seznamov literature, ki jih avtor podarja bralcu, da bi ta lahko stopil na svojo pot radovednega raziskovanja.

Bernard Nežmah, Mladina