Ni na voljo

Fizika žalosti

Georgi Gospodinov

Zbirka:: Žepna Beletrina
Prevod:: Borut Omerzel
Kategorije:: Razprodane knjige

Prevodno leposlovje

Roman
Ocena bralcev:

Mehka vezava razprodano

Leto izida

2015

Št. strani

315

ISBN

978-961-284-050-1

9,90 €
E-knjiga ni na voljo

Leto izida

2015

Št. strani

315

ISBN

978-961-284-074-7

9,99 €

Fizika žalosti je izvirno grajen roman, ki ga sestavljajo drobne zgodbe, antični miti in raznovrstne stranske pripovedi, z menjavo pripovednih perspektiv in dogajalnih časov pa preskakuje med linearnim in fragmentarnim načinom pripovedovanja. Skozi oči dečka, ki ima nenavadno sposobnost vživljanja v druge ljudi in bitja, avtor v romanu prek na videz nepomembnih drobcev in življenjskih usod izrisuje zgodovino sveta. Ganljiva in hkrati izjemno zabavna pripoved nas skozi labirint vodi k sočutju do žalostnega in nerazumljenega Minotavra v njegovem središču.

Georgi Gospodinov (rojen leta 1968 v Jambolu), bolgarski pisatelj, pesnik in dramatik, sodi med uveljavljene evropske avtorje in je najbolj prevajan bolgarski avtor po padcu komunizma leta 1989. Njegov prozni prvenec Naravni roman (1999; slovenski prevod leta 2005) je izšel v več kot dvajsetih jezikih. Za drugi roman, Fiziko žalosti (2011; slovenski prevod 2015), je osvojil več nagrad, med drugim za roman leta v Bolgariji, uvrščen pa je bil tudi med finaliste sedmih različnih priznanj za najboljšo knjigo. Za roman Časovno zaklonišče, ki je preveden v več kot petindvajset jezikov, je prejel prestižni književni nagradi – nagrado booker (The International Booker Prize 2023) in in nagrado strega (Premio Strega Europeo).
Gospodinov piše tudi poezijo in drame, je avtor grafičnega romana, nekaj knjig kratkih zgodb in libreta za opero. Slepa Vajša, kratki animirani film, narejen po njegovi istoimenski zgodbi, je bil leta 2017 v najožjem izboru za oskarja. Živi v različnih krajih, kamor ga odvedejo knjige.

Več o avtorju

Je knjiga, ki bolje posluša kot govori. Je destilirana empatija, empatija, ki se lahko rodi le iz bolečine in žalosti, ovekovečiti pa jo zmore samo umetnost.

AirBeletrina
Ta roman je dokaz, da svet potrebuje literaturo.

Dnevnik
Prebijanje fizičnosti literature in konkretnega sveta avtorju omogoča množinski subjekt, 'jaz smo', večkrat rojeni in večkrat umrli v prvi in tretji osebi, s katerima vstopa v lastne spomine in zgodovino drugih – ter iz njih izstopa.

Pogledi